Vlečni športi – scooterjoring

Tekmovanja z vlečnimi psi so v Sloveniji vse bolj priljubljen šport. Začelo se je s canicrossom (tek s psom), v zadnjem času pa je vse popularnejši tudi bikejoring (kolesarjenje s psom). Še vedno pa je dokaj nepoznan scooterjoring, ki se mu nameravam posvetiti v tem članku.

Kaj pravzaprav je to scooterjoring?

Najprej si poglejmo, kaj je scooter. Scooter v bistvu ni nič drugega kot skiro, velika »skirca«, kakršno smo poganjali kot otroci. Scooter ima velika kolesa, primerljiva z gorskimi kolesi. Večina scooterjev je narejenih iz aluminija, nekateri so jekleni, na trgu pa se pojavljajo celo karbonski modeli.

O scooterjoringu pa govorimo, ko na tako napravo spredaj vprežemo vlečnega psa. Pravila so zelo enostavna – čim prej prevoziti traso in priti v cilj, pri čemer lahko psu pomagamo s poganjanjem ali na težjih odsekih celo s tekom ob scooterju. Obstaja tudi kategorija, kjer scooter vlečeta dva psa, v tej so hitrosti primerljive celo z bikejoringom.

Scooterjoring kot tak ima precej prednosti, seveda pa tudi slabosti. Glavna slabost je predvsem ta, da je potrebno scooter kupiti, kar ni ravno poceni, saj gre običajno za ročno maloserijsko proizvodnjo. A vseeno mislim, da prednosti prevladujejo nad slabostmi in da je nakup scooterja pametna izbira, sploh za ljudi, ki se nameravajo z vleko ukvarjati nekoliko resneje.

Prva prednost, ki jo vidim pri scooterjoringu, je varnost. Scooter za razliko od kolesa omogoča lahek sestop v primeru težav ali nepredvidenih dejavnikov, prav tako se večina ljudi že takoj počuti varneje kot na kolesu, saj je položaj voznika bližje podlagi. Poleg tega scooter ne potrebuje toliko vzdrževanja kot kolo, saj nima verige in menjalnikov. Servisirati je potrebno le zavore, ki pa so enake kot na gorskih kolesih. Scooterjoring je primeren za ljudi, ki zaradi raznoraznih težav ne morejo teči, vseeno pa se želijo rekreirati skupaj s svojim psom. Je namreč dobra vadba tudi za človeka, sploh če izberemo nekoliko zahtevnejšo progo. Če za tekmovalno kolesarjenje potrebujemo tudi zelo hitrega psa, to pri scooterjoringu ni tako pomembno, saj sta važnejši od hitrosti volja do dela ter usklajenost psa in voznika. Pri bikejoringu se tudi kaj hitro zgodi, da zaradi pretiravanja s hitrostjo naučimo psa teči in ne vleči, kar je popolnoma napačen princip treninga, pri scooterjoringu pa teh težav ponavadi ni.

Scooterjoring je idealna rekreacija za oba člana ekipe, prav tako pa je odličen trening za ostale vlečne tekmovalne discipline kot sta bikejoring in canicross. Veliko vrhunskih canicross tandemov kombinira ravno canicross in scooterjoring.

Scooterjoring v mojem načinu treniranja

Moja tekmovalna disciplina je bikejoring, v scooterjoringu nimam tovrstnih ambicij, vendar vseeno večino treningov opravim ravno s scooterjem. Canicross je namreč zame prepočasen in po nepotrebnem preveč obremenjuje moje telo, zato se mu izogibam kolikor je le možno. Poleg tega mi tek ni v užitek in je zame bolj kot ne dolgočasna oblika rekreiranja s psom. Sam bikejoring pa treniram le za pripravo na tekme, ko s psom vadim hitrost, tehniko in usklajenost. Čeprav v zadnjem času v sistem treninga vseeno dodajam tudi precej hitrega treninga na kolesu, saj tako razvijam pravi občutek in ustvarjam situcije, ki se potem pojavijo na samem tekmovanju.

Prav scooter pa je tisto orodje, s katerim pse učim o pomenu dela, se pravi vlečenja, ki je osnova vsakega vlečnega športa. Všeč mi je, ker ni občutljiv glede vzdrževanja, saj veliko treningov poteka po blatu in v deževnem vremenu, in gre tako tudi za nekakšno varčevanje s kolesom, saj mi na ta način tekmovalno kolo zdrži precej več kot bi, če bi večino treningov opravil z njim.

Oprema za scooterjoring – oprsnica za psa, elastična vrv

Oprema je podobna kot za bikejoring. Pes potrebuje vlečno oprsnico, ki ne pritiska na sapnik in razporedi vlečno silo po pasjem telesu. Elastičen (bungee) povodec oziroma tako imenovana vlečna vrv je enaka kot za bikejoring – dolžine 2,8m, lahko je enkojna ali dvojna (za Scooter2 z dvema psoma).